Če je že pri Visti veljajo, da marsikaterega programa, pisanega za Windows XP, ni bilo moč pognati v njej, za novo okolje velja podobno pravilo: če ni delovalo v Visti, tudi v Windows 7 ne bo. A tudi ta problem danes ni več nerešljiv - uporabiti je treba le manjšo "zvijačo". Zahvaljujoč tehnologiji virtualizacije, je kupcem Windows 7 v različicah professional, ultimate in enterprise na voljo tudi takšna zvijača. Pri izdelovalcu so jo poimenovali XP mode. Marsikdo je za XP mode že slišal ali bral o njem, vendar je večina ostala le pri miselnem zaznamku, da taka rešitev pač je na voljo. Nič se ne bomo zmotili, če rečemo, da gre samo za običajno, vendar malce sfrizirano namestitev virtualnega stroja z operacijskim sistem Windows XP. Dodana vrednost te rešitve je brezplačna licenca za uporabo tega stroja. Malce smo pobrskali po dokumentih, namestili vse skupaj, in nastal je pričujoči zapis o naši izkušnji.

Za XP mode bodo hvaležni predvsem poslovni uporabniki, ki jim je za (ponekod želeni) prehod na Visto ali zdaj na Windows 7, zmanjkal morda en sam, pa vendar najpomembnejši kamenček v mozaiku prehoda na nov operacijski sistem - delujoče poslovne in druge aplikacije. Poglejmo resnici v oči: v številnih podjetjih niso nič nenavadnega programi, pisani v clipperju, cobolu, fortranu ali katerem drugem programskem jeziku, ki se ne razume več z moderno strojno in programsko opremo.

Za naš primer smo sicer vzeli precej mlajšo aplikacijo, ki pa ima z drugimi skupni imenovalec - ne da se je pognati v Windows 7. Gre za VMWarovo nadzorno konzolo vSphere Client. V spletu smo sicer prebrali (in tudi preizkusili), da je mogoče z nekimi precej poglobljenimi nastavitvami operacijskega sistema (in "praskanja" po registru) vSphere klienta poganjati tudi znotraj Windows 7, a smo se odločili tudi za manj stresno pot, ki pa, kot boste lahko prebrali, deluje pogojno.

Preden začnete resno razmišljati o namestitvi XP mode, morate preveriti, ali je to v vašem računalniku sploh izvedljivo. XP mode ima nekaj osnovnih zahtev, ki niso povsem samoumevne, sploh v malce starejših računalnikih. Sistem mora imeta vsaj 2 GB pomnilnika, več ne bo škodilo, procesor pa mora imeti strojno podporo virtualizaciji, ki mora biti seveda vklopljena v BIOSu. Pri AMD strojni podpori virtualizaciji pravijo AMD-V, pri Intelu pa Intel VT. Kot že omenjeno, pa morate, poleg vsega drugega, uporabljati tudi pravo različico Windows 7.

Prvi korak, ki smo ga morali opraviti, je bila namestitev VirtualPC. Dobili smo ga na naslovu http://www.microsoft.com/windows/virtual-pc/. V drugem koraku pa smo opravili še namestitev XP mode, ki je tudi na omenjenem naslovu. Datoteka je kar obsežna - 472 MB (pač, nameščeni Windows XP), zato bo treba ob počasnejši povezavi malce potrpeti. Po končani namestitvi nas v posebnem oknu že čaka dobro znana zelena pokrajina virtualnega XP računalnika. Delo z njim je enako, kot smo bili vajeni pri ostarelem operacijskem sistemu. To je en način dela z XP mode - tako imenovani namizni način, pri katerem vidimo celotno namizje virtualnega stoja.

Bolj zanimiv in presenetljiv za tiste, ki niso vajeni dobrot iz sveta virtualizacije, ki že nekaj let (predvsem v izdelkih VMWare) omogoča enak način dela - le pod drugačnimi imeni, pa je brezšivni oziroma "seamless" način, v katerem sta virtualni stroj XP in naša Windows 7 namestitev skoraj v celoti povezana. Program, ki smo ga namestili v okolje XP, bo lahko dobil svojo ikono tudi na namizju Windows 7. Pravzaprav bo treba ikono malce poiskati po strukturi programov na menuju start. Kliknemo All programs in v izbirah najdemo Virtual PC. Tam v mapi "Windows XP mode Applications" najdemo tudi aplikacije, ki smo jih namestili znotraj XP mode. Za zagon take aplikacije bo treba nekaj trenutkov, saj se ob tem požene še celotno virtualno okolje, ki pa ga, razen delujoče aplikacije, niti ne opazimo. Če nismo bili dovolj jasni: ne prikaže se namizje virtualnega računalnika, marveč le pognani program, ki je videti, kot da teče v Windows 7. Razlika v primerjavi z običajnimi programi Windows 7 je pozornemu opazovalcu vidna le po tipični obliki Windows XP oken. Pogoj za brezšivni način dela je, da je program v XP okolju nameščen za vse uporabnike.

Nazaj k našemu primeru odjemalca vSphere. Izkazalo se je, da se v brezšivnem načinu lepo pokaže osnovna maska za login, vendar se po očitno uspešni prijavi v VMWare ESXi ne pokaže na namizju Windows 7. Ko smo aplikacijo zagnali v desktop načinu, torej v načinu, ko vidimo celotno namizje XP namestitve, tega problema nismo imeli - aplikacija se je uspešno zagnala in prijavila v strežnik. Brezšivnost torej še ne deluje brezpogojno. Po nekaj deset minutah slepega optimiziranja okolja Windows XP pa nam je le uspelo. Domnevamo, da problem ni v samem načinu XP, marveč v precej specifični aplikaciji, kot je naš vSphere.

Na visoko integriranost obeh okolij naletimo skoraj na vsakem koraku. XP mode lahko uporablja omrežno povezljivost, ki jo ima okolje Windows 7. Tako bodo tudi aplikacije, ki smo jih namestili vanj, dobile dostop do dosegljivih omrežnih virov. Zelo prav bi prišla tudi možnost povleci in spusti med namizjema, kar tekmeci na trgu (spet - VMWare) že znajo narediti, a tukaj se, žal, zatakne. "Drag'n'drop" ne deluje med namizjema Windows 7 in Windows XP. Imate pa prost dostop do datotek v obeh računalnikih. Še več, mapa "moji dokumenti" bo postala vidna obema okoljema. Prav tako je odložišče vidno obema operacijskima sistemoma, zato odpadejo strahovi okrog kopiranja in lepljenja (v urejevalniku besedil, na primer). Če ste v XP uporabljali kakšno napravo USB, za katero pa ni več primernih gonilnikov za Windows 7, lahko napravo namestite v XP mode in jo spet začnete uporabljati.

Marsikateri uporabnik si bo globoko oddahnil, ko bo videl, da stvari res delujejo. Aplikacije si, razumljivo, vzamejo precej več časa, da se poženejo, vendar pa od tu naprej bolj ali manj deluje vse problemov.

Naše pričakovanje je bilo, da bo vzpostavitev XP mode opravljena z nekaj kliki, recimo v konzoli "Turn windows features on or off", tako pa si je treba vzeti nekaj časa, da namestimo vse potrebno. Očitno se je ekipi programerjev že precej mudilo z uradnim izidom Windows 7, pa jim je zmanjkalo časa za priključitev XP mode končni različici.

Link : http://www.microsoft.com/Windows/virtual-pc/download.aspx